Slivova marmelada brez sladkorja iz pečice
Slive naravnost obožujem. Vsako leto komaj čakam, da dozorijo, potem pa se seveda zgodi to, kar se pri domačem sadju rado zgodi – naenkrat jih je toliko, da vseh preprosto ne moremo sproti pojesti in porabiti.
Zelo rada jih uporabim za slivove cmoke, vendar tudi zanje ne moremo porabiti neskončne količine sliv. Zato je eden mojih najljubših načinov, kako jih shranim za pozneje, ta preprosta slivova marmelada brez sladkorja iz pečice.
Pri tem receptu mi je najbolj všeč prav to, da z njim skoraj ni dela. Slive samo operemo, razpolovimo in odstranimo koščice, vse drugo pa namesto nas opravi pečica. Med počasnim pečenjem se zmehčajo, del tekočine izhlapi, njihov okus pa postane še bolj poln in izrazit.
Ker zrele slive vsebujejo dovolj naravnih sladkorjev, jim ni treba dodajati belega sladkorja, želirnega sladkorja ali drugih sladil. Prav zato so tako hvaležne za pripravo brezgrešne marmelade brez dodanega sladkorja – moj najljubši način priprave pa je zagotovo prav ta iz pečice.
Čeprav ji pravim slivova marmelada, je po svoji teksturi pravzaprav bolj podobna domačemu džemu. Sama jo najraje pustim nekoliko redkejšo in je ne zmeljem popolnoma, saj mi je všeč, da v njej ostanejo vidni mehki koščki pečenih sliv.
Seveda jo lahko po pečenju tudi zmeljemo s paličnim mešalnikom in pripravimo bolj gladko marmelado. Njeno gostoto preprosto prilagodimo s časom pečenja: dlje ko slive pečemo, več tekočine izhlapi in gostejši bo džem. Upoštevamo le, da se bo med ohlajanjem še nekoliko zgostil.
Prav zaradi sočne teksture in koščkov sadja je ta džem uporaben na veliko različnih načinov. Ne ponudimo ga samo na kruhu ali v palačinkah, ampak ga lahko uporabimo tudi kot sadni nadev za rolade, pite in druge sladice ali ga vmešamo v različne kreme.
Kakšne slive izbrati za marmelado?
Slivovo marmelado lahko pripravimo iz katerekoli sorte sliv. Pomembno je predvsem, da so dovolj zrele, zdrave in dobrega okusa.
Po mojih izkušnjah pa je marmelada najboljša iz sliv, ki imajo poleg sladkosti tudi nekaj naravne kisline. Marmelada zaradi tega ni kisla, ampak ima bolj poln in aromatičen okus. Če so slive samo zelo sladke, je lahko njen okus nekoliko manj izrazit.
Pri nas imamo sorto Čačanska rana, ki je za takšno marmelado odlična. Slive imajo lepo temno barvo, prijetno aromo in ravno dovolj kisline, da je okus pečenega džema bolj živahen. Seveda pa lahko uporabiš sorto, ki jo imaš na voljo – najbolje je, da slivo preprosto poskusiš. Če ti je všeč njen okus, bo najverjetneje dobra tudi v marmeladi.
Pazimo le, da so slive kljub zrelosti še vedno zdrave. Ne uporabimo tistih, ki imajo plesen, znake gnitja ali so že začele fermentirati. Zelo mehke ali nekoliko nagubane slive pa so lahko povsem primerne, če še vedno prijetno dišijo in nimajo znakov kvarjenja.
Kako dolgo pečemo slivovo marmelado?
Slive pečemo pri 160 °C z navadnim gretjem oziroma pri približno 145–150 °C z ventilacijo. Običajno potrebujejo od ene ure in pol do dveh ur, vendar čas ni vedno popolnoma enak.
Odvisen je predvsem od tega, kako sočne so slive, koliko jih damo v pekač in kako gosto marmelado želimo. V večjem pekaču, kjer so slive razporejene v nižji plasti, bo tekočina izparevala hitreje. Če je plast sliv višja, bodo potrebovale nekoliko več časa.
Med pečenjem jih enkrat ali dvakrat premešamo oziroma obrnemo, da se enakomerno zmehčajo. Marmelada je pripravljena, ko slive razpadejo, del tekočine izhlapi in dobimo sočen džem z mehkimi koščki sadja.
Sama ga ne pečem do zelo goste teksture, saj mi je všeč, da ostane lepo mazav in ga lahko uporabim tudi pri pripravi sladic. Upoštevamo tudi, da se bo med ohlajanjem še nekoliko zgostil, zato naj bo ob koncu pečenja malenkost redkejši, kot želimo na koncu.
Je slivova marmelada res brez sladkorja?
Ko pri Brezgrešnih sladicah govorim o marmeladi brez sladkorja, s tem mislim marmelado brez dodanega sladkorja. Slive namreč že same po sebi vsebujejo naravne sladkorje, še posebej takrat, ko so lepo dozorele.
Prav zato so tako hvaležno sadje za pripravo marmelade. Če izberemo zrele, aromatične slive, dodatnega sladkorja, želirnega sladkorja ali drugih sladil sploh ne potrebujemo. Med počasnim pečenjem del vode izhlapi, okus in naravna sladkost sliv pa postaneta še bolj izrazita.
Končni okus bo seveda odvisen od sorte. Zelo sladke slive bodo dale slajšo marmelado, tiste z nekaj naravne kisline pa nekoliko bolj svež in aromatičen džem. Marmelada torej ni brez vseh sladkorjev, je pa pripravljena samo iz sadja in brez dodanega sladkorja.
Ali je primerna tudi za diabetike?
To, da marmeladi nismo dodali sladkorja, še ne pomeni, da ne vpliva na krvni sladkor. Slive vsebujejo naravno prisotne sladkorje, med pečenjem pa zaradi izhlapevanja vode postanejo bolj koncentrirani.
Zato ne morem reči, da je ta marmelada primerna za vsakega diabetika. Koliko si je lahko kdo privošči, je odvisno od njegove prehrane in načina uravnavanja sladkorne bolezni. Če nisi prepričan oziroma prepričana, je najbolje, da se o tem posvetuješ s svojim zdravnikom ali prehranskim strokovnjakom.
Slivova marmelada brez sladkorja iz pečice
Sestavine
- 2 kg zrelih sliv stehtanih po odstranitvi koščic
Priprava
- Slive operemo, razpolovimo in odstranimo koščice. Odstranimo tudi vse poškodovane, nagnite ali fermentirane plodove.
- Očiščene slive stehtamo in jih razporedimo po večjem pekaču s prerezano stranjo navzgor.
- Pečico segrejemo na 160 °C z navadnim gretjem oziroma na 145–150 °C z ventilacijo.
- Slive pečemo približno 1 uro in 30 minut do 2 uri. Med pečenjem jih enkrat ali dvakrat premešamo oziroma obrnemo, da se enakomerno zmehčajo.
- Ko so slive popolnoma mehke in je del tekočine že izhlapel, preverimo gostoto. Marmelade ne pečemo do popolnoma čvrste teksture, saj se bo med ohlajanjem še nekoliko zgostila.
- Če imamo radi koščke sadja, pečene slive samo nekoliko pretlačimo in dobro premešamo. Za bolj gladko marmelado jih lahko zmeljemo s paličnim mešalnikom.
- Čiste kozarčke pred polnjenjem segrejemo, da so ob nalivanju marmelade vroči.
- Še vročo slivovo marmelado takoj nalijemo v vroče kozarčke in jih tesno zapremo.
- Zaprte kozarčke postavimo v globlji pekač. Zavremo vodo in jo previdno nalijemo na dno pekača.
- Pekač postavimo v pečico in kozarčke pri 85 °C pasteriziramo 30 minut. Ta čas velja za vroče kozarčke, napolnjene z vročo marmelado. Če so se kozarčki ali marmelada pred pasterizacijo ohladili, čas ustrezno podaljšamo.
- Pečico izključimo, kozarčke pa pustimo v njej, da se počasi in popolnoma ohladijo. Lahko jih tudi previdno vzamemo iz pečice, zavijemo v odejo in pustimo, da se počasi ohlajajo.
- Popolnoma ohlajene kozarčke shranimo v temnem, suhem in hladnem prostoru. Po odprtju marmelado hranimo v hladilniku in jo čim prej porabimo.
Opombe
- Čas pečenja prilagodimo sočnosti sliv in želeni gostoti džema. Upoštevamo, da se bo med ohlajanjem še nekoliko zgostil.
- Za gladko marmelado slive zmeljemo s paličnim mešalnikom, za bolj rustikalen džem pa pustimo koščke sadja.
- Uporabimo samo zrele in zdrave slive brez znakov fermentacije.
- Vroč džem nalijemo v vroče kozarčke in takoj pasteriziramo. Po odprtju ga hranimo v hladilniku in porabimo v tednu ali dveh.
Kako dolgo lahko hranimo slivovo marmelado?
Pasterizirane in popolnoma ohlajene kozarčke shranimo v temnem, suhem in hladnem prostoru. Preden jih pospravimo, preverimo, ali so se pokrovčki dobro zaprli.
Tako pripravljena in neodprta slivova marmelada mi v shrambi zdrži tudi več let. Ko kozarec enkrat odpremo, pa džem hranimo v hladilniku in ga čim prej porabimo.
Sama ga zato najraje polnim v manjše kozarčke. Tako odprta marmelada ne stoji predolgo, ampak jo brez težav porabimo v tednu ali dveh.
Kako najraje uporabljam džem iz pečenih sliv?
Čeprav je slivov džem odličen tudi na kruhu in v palačinkah, ga sama še najraje uporabljam kot dodatek drugim sladicam. Ker ga pustim nekoliko bolj sočnega in v njem ohranim koščke pečenih sliv, sladici ne doda samo sladkosti, ampak tudi pravi sadni okus in teksturo.
Ena mojih najljubših kombinacij je slivov džem z domačim kokosovim jogurtom. Žlica džema preprost jogurt spremeni v krasno sadno sladico ali zajtrk, ki je pripravljen v nekaj trenutkih.
Seveda ga lahko uporabimo tudi kot nadev za pirine palačinke ali brezglutenske palačinke s proseno moko. Zelo dober je tudi v brezgrešnih buhtljih, pri katerih lahko koščke sliv po želji pustimo ali džem najprej na hitro zmeljemo.
Posebej rada ga uporabljam še za pripravo rolad, biskvitov, pit in različnih krem. Če potrebujem povsem gladek sadni nadev, ga zmeljem s paličnim mešalnikom, sicer pa ga pustim takšnega, kot je – lepo sočnega in s koščki pečenih sliv.
Pogosta vprašanja o slivovi marmeladi
Ali lahko uporabimo zamrznjene slive?
Lahko, vendar bodo med pečenjem spustile več tekočine, zato bomo džem verjetno morali peči nekoliko dlje. Zamrznjene slive najprej odtalimo, nato pa jih skupaj s tekočino, ki so jo spustile, razporedimo po pekaču.
Ali moramo dodati sladkor ali želirno sredstvo?
Ne. Če uporabimo dovolj zrele in aromatične slive, dodatnega sladkorja ne potrebujemo. Džem se zgosti zato, ker med pečenjem iz sliv počasi izpareva tekočina, zato mu ni treba dodati niti agar agarja niti drugega želirnega sredstva.
Kako pogosto marmelado med pečenjem premešamo?
Slive med pečenjem enkrat ali dvakrat premešamo oziroma obrnemo. Proti koncu jih nekoliko pogosteje preverjamo, predvsem če je večina tekočine že izhlapela, saj se lahko ob robovih pekača začnejo prijemati.
Zakaj je slivova marmelada ostala preredka?
Čas pečenja je odvisen od sočnosti sliv, njihove količine in velikosti pekača. Če je džem preredek, ga pečemo še nekoliko dlje, da izhlapi več tekočine. Upoštevamo pa, da se bo med ohlajanjem še dodatno zgostil.
Ali lahko džem zmeljemo?
Seveda. Sama ga najraje pustim s koščki pečenih sliv, za bolj gladko marmelado pa ga lahko zmeljemo s paličnim mešalnikom. To je praktično predvsem takrat, ko ga želimo uporabiti za mazanje biskvitov, polnjenje rolad ali pripravo krem.
Kako dolgo lahko hranimo slivovo marmelado?
Tako pripravljena in pasterizirana marmelada mi v temnem, suhem in hladnem prostoru zdrži tudi več let. Preden kozarčke pospravimo, preverimo, ali so se dobro zaprli. Po odprtju džem hranimo v hladilniku in ga porabimo v tednu ali dveh.
Naj tudi pri tebi zadiši po pečenih slivah
Če imaš v tem času doma več sliv, kot jih lahko sproti poješ ali spremeniš v slivove cmoke, jih razporedi po pekaču in preostalo delo prepusti pečici. Iz samo ene sestavine bo nastal sočen domač džem, ki te bo na okus poletnih sliv spominjal še dolgo po koncu njihove sezone.
Če ga boš pripravila, bom vesela, če mi v komentarju napišeš, katero sorto sliv si uporabila in ali imaš tudi ti raje gladko marmelado ali džem s koščki sadja. 😊
Kako je slivova marmelada uspela tebi?
Si pripravila slivovo marmelado brez sladkorja iz pečice? Zelo bom vesela, če mi na info@brezgresnesladice.si pošlješ fotografijo in napišeš, katero sorto sliv si uporabila ter ali si džem pustila s koščki ali ga zmeljela.
Tvoja marmelada bo morda dobila svoje mesto tudi tukaj in k pripravi spodbudila še koga. 😊
Obožuješ sladice, v katerih glavno vlogo igra sadje?
Slivov džem pri meni ne ostane samo v kozarčku na polici. Pravzaprav ga imam najraje takrat, ko ga lahko uporabim pri pripravi drugih sladic – kot sadni nadev za biskvit ali rolado, kot dodatek kremi ali kot sočno plast v piti.
Če tudi ti rada pripravljaš sladice, v katerih ima sadje glavno vlogo, sem svoje najljubše sezonske recepte zbrala v spletnem tečaju Brezgrešne sadne sladice. Med njimi je tudi pita z gozdnimi sadeži, pri kateri pripravimo sočen sadni nadev, domač slivov džem pa ti lahko da še veliko novih idej za podobne sladice.
Ko začneš peči brez glutena, hitro ugotoviš, da recept sam po sebi pogosto ni dovolj. Enkrat uspe, drugič ne, pa sploh ne veš, zakaj.
Zato v tečaju ne dobiš samo receptov. Izveš tudi, kaj se dogaja v testu. Zakaj različne brezglutenske moke vplivajo na končni rezultat, zakaj ena vpije več tekočine kot druga, zakaj se ena pita drobi, druga pa ostane ravno prav sočna in kako izbrati pravo moko, da recept res uspe.
Želim si, da po tečaju ne bi več pekla z občutkom: “Upam, da bo uspelo.” Želim si, da bi razumela, zakaj nekaj deluje, in si zato brez strahu upala kakšen recept prilagoditi tudi po svoje.
Prav zato je del tečaja tudi poseben masterclass o brezglutenskih mokah. Ko enkrat razumeš, kako posamezne moke delujejo in kako jih kombinirati, postane peka veliko bolj sproščena. Ne razmišljaš več, ali bo recept uspel, ampak veš, kako ga prilagoditi.
Še nekaj receptov, ki jih je vredno poskusiti
Slivovi mafini
Slivova pita
