Prosene palačinke s karamelnim tahini prelivom

“Kje si se pa izgubila?” me veliko sprašujejo zadnje čase. Po razglasitvi za najbolj zdrav prehranski blog Slovenije se je verjetno marsikomu zdelo, da sem kar izginila. Resda nekaj časa nisem ničesar objavila tukaj na blogu ali na družabnih omrežjih, pa tudi po mailu niste veliko slišali od mene… Sorry 😳 Razen na Instagramu, kjer ste lahko dnevno spremljali kaj sem počela v Grčiji, na otoku Zakintos, kjer sem preživljala poletne mesece, sicer v malo drugačni vlogi.

Kako sem lahko sploh odšla, ko pa je bilo doma toliko priložnosti?

Neštetokrat sem slišala to vprašanje (in se včasih spraševala tudi sama…) Kako sem si sploh upala oditi? Danes, v svetu, ko velja prepričanje, da če se odklopiš od interneta in ne ustvarjaš vedno nove vsebine, si zlahka in tudi hitro pozabljen. To me v bistvu niti ne skrbi, saj mislim da stvari, ki so ti namenjene, ne moreš zamuditi, kar zamudiš, pa ti verjetno že v prvi vrsti ni bilo namenjeno. Žal mi je samo za vse sledilce bloga, da za vas v tem času nisem uspela ustvarjati in objavljati novih in koristnih vsebin. Tukaj sem v prvi vrsti za vas in čutim že kot dolžnost, da ustvarjam vsebino in z vami delim svoje izkušnje in znanje.

Največji blagoslov in težava hkrati, ki jo imam je, da me zanima ogromno različnih stvari. Ne predstavljam si življenja, da ne bi izkusila vsega ob čemer mi poskoči srce. Nekako sem se tudi že navadila na takšno malo manj sigurno življenje in vedno iščem situacije in izkušnje, ki me vznemirjajo in obenem povzročajo tudi malo nelagodja. Aja,… in ne, ne zanimajo me adrenalinski športi. 😄 Jaz ponavadi pravim, da si znam adrenalin poiskati in narediti tudi sama v življenju. Marsikdo ob tem verjetno pomisli: “Čemu bi pa človek iskal nesigurnost in nelagodje?!” Morda je res slišati nenavadno, vendar zame izpolnjeno življenje pomeni, da se vselej učim in rastem. Nek avtor je lepo povedal: “Cona udobja je lep kraj, vendar tam nikoli nič ne zraste.”

Glede bloga imam še veliko idej in veliko stvari bi želela še narediti, vendar to delo že tudi precej dobro poznam. Včasih se ob ustvarjanju bloga počutim že zelo udobno in tega me je vedno malo strah, saj vem, da iz udobja ne more biti nobenega napredka. Verjamem, da če se za nekaj časa odmaknem od bloganja in se vmes posvetim še čemu drugemu, lahko to dobro vpliva na moje ustvarjanje. Zdi se mi, da me izkušnje, ki jih pridobim z drugim delom in s potovanji, obogatijo, da imam potem samo še več idej, vsebine in znanja, ki ga lahko delim.

V življenju je nekaj takih stvari, ki te spremenijo in oblikujejo v osebo kakršna si. Potovanja so po mojem zagotovo ena izmed teh stvari. Iti v nek nov kraj ali živeti nekaj časa v drugi državi je zame hkrati scary in vznemirljivo. Vidim in spoznavam nove kraje in ljudi, dobim pa tudi nek nov pogled na sebe, na svoje življenje in ponovno razmislim tudi o svojih vrednotah. In to je tisto kar zna biti malo strašljivo. Razmisliti o svojih vrednotah lahko pomeni spremembo, kar je lahko vznemirljivo, a hkrati tudi malo strašljivo. Vsaka pot pusti nek odtis na tebi. Nekaj vzameš s sabo, nekaj, upajmo da dobrega, pa pustiš tam, za sabo.

Letos je delček mene ostal v Grčiji, domov sem pa prišla s polnim srcem topline ljudi, s katerimi sem se srečevala in sodelovala. Za Grke se ve, da so zelo srčni ljudje in ni nam potrebno živeti v Grčiji, da bi okusili njihovo srčnost. Dovolj je že, če gremo tja samo na počitnice, za kakšen teden ali dva, in že se počutimo kot doma. 

Letos je bilo drugo poletje, ki sem ga preživela na Zakintosu. Všeč mi je ta otok, res je lep. Narava je neverjetna, pa tudi zelo raznolika, s peščenimi plažami na eni strani ter klifi in skalnatimi zalivčki na drugi strani. Da ne bo iz tega nastal cel potopisni blog, lahko tisti, ki vas to zanima, na Kompasovem blogu preberete tudi moj zapis o Zakintosu, ki sem ga napisala, ko sem bila še tam.

(Klikni na povezavo do bloga: http://smerokaz.kompas.si/s-sonjo-po-zakintosu/ )

Če bi lahko sedaj še kaj dodala, mogoče toliko… Kadarkoli grem kam, me sprva vedno navduši pokrajina, ko pa tam nekaj časa ostanem in bolje spoznam ljudi, pa sem čisto “pečena” in letos sem iz Zakintosa že zelo težko odšla nazaj domov. (Čeprav sem ful rada tudi doma in noro sem že pogrešala svojega kužka Surija… Mamo tudi, a z njo sva se slišali preko Viberja – hvalabogu za hitre internetne povezave! 😄) Veliko je krajev na svetu z resnično breathtaking pokrajino. Resda je Zaliv tihotapcev ena 10 najbolj fotografiranih plaž na svetu, vendar je na svetu še toliko lepih peščenih plaž in skalnatih zalivov… a na koncu mislim da so ljudje tisti, zaradi katerih nekatere kraje tako težko zapustimo. 

V tem času sem dobila nekaj vprašanj glede vegetarijanske in veganske prehrane v Grčiji. Hrana mi je pomembna tudi, ko nisem doma in ponavadi že prej malo raziščem kaj bi lahko jedla, ko bom zdoma. V Grčijo se morda ravno iz tega razloga nisem vrnila dobrih 15 let. Ja, vem, veliko se jih radih vrača tja tudi zaradi hrane, a meni gyros in souvlaki že dolgo nista več zanimivi jedi. 😁 Grki so znani po svojih, večinoma mesnih, jedeh. O tem bom verjetno še kdaj pisala, vendar grška hrana je toliko več kot samo gyros! Sedaj ko že dobro poznam tudi druge (vegetarijanske in veganske) jedi, se bom sigurno vračala v Grčijo tudi in ravno zaradi hrane! (Btw. Zakintoške melone so ene najboljših melon v vsej Grčiji… pa da ne omenjam melancanov in jedi s paradižnikom. 🤤) Pravzaprav imajo Grki veliko več brezgrešnih jedi kot bi si mislili, a zdi se mi, da se tega niti sami ne zavedajo. Razen sladic… te so v glavnem zelo grešne. PREgrešne… 😂

V Grčiji sem sicer zelo dobro jedla, a sem se ob vrnitvi domov najbolj razveselila naših žitaric. Jedi z žiti, posebno na grških otokih, ne poznajo toliko. Kot Prekmurka doma včasih živim skorajda samo od prosene in ajdove kaše, in tega sem se ob povratku domov tudi najbolj razveselila. Idej za nove brezgrešne sladice imam vedno veliko in tudi grške sladice so mi bile velika inspiracija, a ko sem prišla domov, si ničesar nisem želela bolj kot prosenih palačink. Sem pa tokrat celotni jedi dodala še nekaj grškega, to je tahini oziroma sezamova pasta. 

Tahini naj bi sicer izviral iz arabskih držav, a ima sezam pomembno vlogo tudi v grški kuhinji, kjer ga večinoma uporabljajo v sladicah. V antični Grčiji so sezam uporabljali tudi kot zdravilo in že Hipokrat je govoril o prehrambeni vrednosti sezamovih semen. Pravoslavni Grki sezam in tahini uporabljajo v času posta, ko se odpovejo vsem živalskim izdelkom, nekateri pa takrat ne uživajo niti olivnega olja. Lahko bi rekli, da je zanje sezam kot neko superživilo, poln beljakovin, vitamina B, kalcija (glavni razlog zakaj sem ga začela uživati na rastlinski prehrani), fosforja, železa… in je v kuhinji vsestransko uporaben.

Potem je pa tukaj še proso, ki je naše lokalno superživilo, o katerem sem že veliko pisala, in imamo eno superfood brezgrešno sladico. 😉

Nekaj napotkov za peko prosenih palačink:

Za palačinke je najbolje uporabiti sveže mleto proseno moko, ki jo je najlažje dobiti pri kmetih ali pa jo zmeljemo sami. Prosena moka lahko namreč zelo hitro oksidira in postane grenka. Proso je naravno brez glutena in ja… malce težje je spečti palačinke s 100% proseno moko… 😏 Ampak se da! 😄 Samo sledi navodilom in receptu spodaj. 😉 

Masa za brezglutenske palačinke je nekoliko bolj gosta kot smo tega vajeni pri palačinkah z belo moko. Če želimo spečti tanke palačinke, si je najbolje pomagati s kakšno lopatico, s katero porazdelimo maso za palačinke po celotni površini ponve. Palačinke s proseno moko se tudi pečejo nekoliko dlje časa, na zmernem ognju, morda 2-3 minute na vsaki strani. 

Prosene palačinke s karamelnim tahini prelivom

Sestavine za palačinke (za približno 10 palačink):
140 g prosene moke
2 čajni žlički (6 g) vlaken indijskega trpotca (ali mletih lanenih ali chia semen)
2 jedilni žlici olivnega olja
4 dcl riževega ali drugega rastlinskega mleka
ščep soli

Sestavine za karamelni tahini preliv:
100 g razkoščičenih datljev
1 dcl vode
1 čajna žlička tahinija (sezamova pasta)

Priprava palačink:

1. V posodi zmešamo proseno moko in vlakna indijskega trpotca, nato dodamo riževo mleko, olivno olje in sol, ter dobro premešamo, da dobimo gosto maso. Maso za palačinke pustimo počivati vsaj 15 minut, da vlakna indijskega trpotca nabreknejo in tvorijo vezi, zaradi katerih palačinke ne bodo razpadle. (Če lahko pustiš maso še dlje, bo še bolje.)
2. V ponev nalijemo kapljo olivnega olja in jo segrejemo. Ko je ponev segreta, ter z zajemalko dodamo nekaj mase na sredino ponve in jo s pomočjo lopatice hitro razvlečemo po celotni površini ponve. Palačinko pečemo na zmernem ognju približno 2-3 minute na vsaki strani. Pečene palačinke zlagamo na krožnik in jih pokrijemo z drugim krožnikom, da ostanejo tople. (To je tudi dober trik, če smo palačinke preveč zapekli in so pretrde, da bi jih bilo možno zvijati. Para, ki se ustvari med krožnikoma, bo palačinke zmehčala in jih bo lažje zvijati.) 

Priprava karamelnega tahini preliva:

1. Datlje namočimo v topli vodi za vsaj pol ure. Ko so zmehčani, jih z vodo in žličko tahini paste zmeljemo v blenderju. S količino dodane vode lahko uravnavamo želeno gostoto preliva. Za bolj gosti preliv dodamo manj vode, za bolj tekoči preliv pa več vode. 
2. Palačinke namažemo s karamelnim tahini prelivom in jih zvijemo. Po želji dodamo še banano, borovnice ali drugo sadje po želji.

Ti je všeč? Z veseljem slišim od tebe! 

Svoje vprašanje ali misel lahko pustiš v komentarju spodaj, lahko pa mi pišeš tudi na info@brezgresnesladice.si ali pa se povežeš z mano na Facebooku ali Instagramu (@sonjakramar). Vesela bom tudi kakšne tvoje fotografije preizkušenih brezgrešnih sladic. 😉