Brezgrešni Bali
Po turbulentnem letu in ko se mi je življenje konec leta postavilo na glavo, sem nekako intuitivno čutila, da moram na Bali. Nisem prepričana od kod ta klic, da trenutno potrebujem energijo tega otoka… Mogoče se je ta slika Balija vtisnila v mojo podzavest po tem, ko sem pred leti brala knjigo Jej, moli, ljubi, ki nam je verjetno vsem dala neko romantično predstavo o tem otoku… Predvsem pa nam je knjiga dala sliko o tem, da je to otok, kamor pride ženska, da pozdravi svojo dušo. In povem vam, ni nas malo tukaj… samskih žensk, mislim… 😅
Na Baliju sem že dobra 2 meseca in kar sem se naučila v tem času, je to, da ti ta otok pokaže kdo v resnici si. Nekaterim je všeč in ostanejo za vedno, drugi pa bežijo z njega takoj, ko naredijo fotko na vseh “Instagramabilnih” lokacijah.
Tisti, ki pridejo, da bi tukaj pozdravili svojo dušo, to največkrat iščejo v raznih joga in meditacijskih centrih, ki jih je na otoku res ogromno. Otok je znan predvsem po tem, da sem prideš iskati samega sebe. Vendar se po mojem mnenju resnično duhovnost tukaj ne najde v nobenem joga centru… Resnično duhovnost se najde med domačini, med ljudmi, ki to duhovnost tudi živijo.
Ko govorim z domačini, so vsi neverjetno prijazni in res pristno dobrosrčni. Dajejo brez pričakovanja, da bi kaj prejeli v zameno, najsi bo to nasmeh, dobra želja ali misel. Stvari, ki jih vsi imamo, nič ne stanejo, ampak polepšajo dan komurkoli jih namenimo.
Na otok sem prišla v času deževnega obdobja, in vsi pravijo, da je letos izredno veliko dežja. Prišla sem v raj, zdaj pa imam dež, dež, in še enkrat dež… In izgleda, da se vlije vedno ravno takrat, ko grem od doma brez dežnega plašča… 😆
Bogve zakaj sem rabila toliko dežja… Zdi se, kot da so to solze, ki jih nisem uspela izjokati, in iskreno povedano, imam dež veliko raje od solz. Sploh pa, ko gledam to bujno tropsko rastje, vso lepoto okoli sebe, sem še kako hvaležna za dež. Pa tudi zdaj, ko se deževno obdobje počasi zaključuje, in vreme postaja vedno bolj vroče, se razveselim vsake dežne kapljice, ki vsaj malo osveži in ohladi ozračje.
Domačini, kot da resnično razumejo to dvojnost življenja, da obstaja tako dobro kot slabo, in da je za življenje potreben tako dež kakor sonce. Proti slabemu se ne borijo, ampak vzdržujejo ravnovesje tako, da poskušajo biti dobri ljudje, da želijo dobro in da delajo dobro.
Po ulicah Ubuda in na podeželju lahko večkrat opazujemo domačine, kako pred svojimi domovi opravljajo obrede hvaležnosti in darovanja. Če nismo pozorni, se lahko zgodi, da v katero od teh darovanj tudi nehote stopimo, in se tega zavemo šele, ko ugotovimo, da imamo na podplatu čevlja zalepljen riž… 😅
Da bi ohranili ravnovesje med dobrim in slabim, domačini darujejo tako dobrim kot zlim božanstvom. Dobrim božanstvom, zato da bi jim prinašali srečo in blaginjo, zlim pa zato, da jih ti ne bi vznemirjali. Proti ničemur se ne borijo, ničesar ne izganjajo, ampak sprejemajo to dvojnost, ta jin in jang, žensko in moško naravo stvari.
Mi je ta otok dal, kar sem iskala? Ja. Pravzaprav, še več… Ta otok je postal moj drugi dom. Tukaj mi ni treba ničesar siliti. Tukaj sem lahko to, kar sem.
Doma se velikokrat počutim, kot da moram sprejeti moško naravo stvari in biti bolj disciplinirana, organizirana, da moram sprejeti rutino… Vendar, ravno to v zahodnem svetu ubija našo ženstvenost.
Zahodni svet je namreč organiziran po moškem principu, po principu sonca, zato ti pritiski po disciplini, konsistenci, rutini… ki jo ženske tudi potrebujemo, vendar smo ženske v nasprotju z moškimi ciklične, delujemo po principu lune in naša energija ni tako konsistentna kot moška. Včasih imamo energije za izvoz, drugič spet pa je še vstat iz postelje cel podvig.
Poleg tega ženske svojo nežnost, prijaznost in milino ohranjamo s tem, da smo sproščene. V mehkobi in sproščenosti se najde kreativnost. In jaz sem jo na Baliju definitivno našla.
Napolnila sem svoje rezervoarje ljubezni in kreativnosti. Moje srce je polno. Hvaležna sem za vse kar se mi je zgodilo, za dobro in slabo. To življenje je ena taka neverjetna pustolovščina in jaz se že neizmerno veselim naslednje. ☺️
Moja skodelica je napolnjena in se pravzaprav že izliva, zato bi rada to delila tudi s tabo. ☺️
Ta mesec pripravljam brezplačno spletno delavnico, kjer bom delila nekaj svojih receptov, idej in trikov priprave brezgrešnih sadnih sladic. Vesela bom, če prideš in se virtualno podružiš z mano. S tabo bom delila svoje znanje o pripravi brezgrešnih sladic, poleg tega in veliko pozitivne energije, pa dobiš še dva krasna brezgrešna recepta. 🤩
Svoje mesto na brezplačni delavnici lahko rezerviraš na povezavi tukaj. Tudi, če želiš gledati v posnetku ali prejeti samo recept, kar poklikaj na povezavo in vnesi svoj e-mail, da ti potem lahko pošljem vsebino.
Se veselim, da se vidimo in še malo bolje spoznamo. 💞
Sonja
Dodaj komentar