O tem, zakaj sem zadnje leto toliko potovala in kje je danes moj “dom”.
V zadnjem letu sem veliko potovala. Nekaj mesecev sem preživala v Aziji, na Šri Lanki in Baliju, potem v Tanzaniji, v tem trenutku pa pišem iz Kostarike.
Zato v zadnjem času pogosto dobim vprašanje, ali sem se preselila… kaj pa Prekmurje?
In čas je, da nanj tudi javno odgovorim.
Prekmurje bo vedno moj dom. Tam so moje korenine, kamor se bom vedno vračala…
A glede na to, da se moji načrti, da si tam ustvarim življenje, niso izšli, ni več ničesar, kar bi me tam zadrževalo.
Ko sem bila mala, sem vedno sanjala o tem, da bi bil cel svet moj dom.
Pred nekaj leti sem se tem sanjam odrekla in si začela ustvarjati življenje doma. Dokler se niso zgodile stvari, zaradi katerih se je moje življenje v trenutku sesulo.
Nekaj časa nisem vedela kako naprej… Kako si po 40 zgraditi življenje na novo…
Potem se je pa oglasil tisti tihi, mali glasek deklice, ki si je nekoč želela, da bi bil cel svet njen dom.
In sem šla.
Šri Lanka. Bali. Tanzanija. Kostarika…
Ne vem še točno, kje bom čez leto ali dve. Vem pa, da danes živim drugače – bolj zavestno, bolj po svoje, bolj pogumno.
Moj dom danes ni več samo ena točka na zemljevidu.
Moj dom je tam, kjer se mi ni treba pomanjševati.
Kjer sem lahko jaz bolj jaz.
In ne glede na to, kje sem, se temu občutku ne bom več nikoli odrekla.
Dodaj komentar