Moja skrivnost kako jesti vse, kar si želim, ne da bi se zredila

Se tudi tebi kdaj zdi, da se rediš že samo od tega, ko pogledaš hrano? Tudi jaz sem bila na istem, vse dokler nisem odkrila načina kako jesti vse, kar si želim, ne da bi se zredila.

Prvič. Nisem tip človeka, ki je po naravi vitke postave. Prej bi rekla, da imam gene za “elegantno polno” telo, kot se temu reče na lep način. Ponavadi sem se zlahka zredila in težje shujšala. Pogosto sem morala paziti kaj jem. Tako so se izmenjevala obdobja, ko sem pazila kaj in kdaj jem (in bila ob tem velikokrat tudi lačna), ter obdobja, ko sem se najedla do sitega, a sem se potem vedno tudi malo zredila.

S tem, da imamo obdobja, ko jemo manj, sicer ni nič narobe. Živimo v času, ko nam je hrana nenehno na voljo, in prav je, če svojemu organizmu kdaj privoščimo malo počitka od prebavljanja hrane.

Moja zgodba je takšna, da sem že v osnovni šoli večkrat imela težave z želodcem in s prebavo, zaradi česar sem nekega dne pristala tudi v bolnišnici. V zdravstvenem sistemu je bil postopek zdravljenja vedno enak. Zdravila in posebna dieta: prepečenec, jogurt, indijski čaj. To je bil en tak začaran krog, ki se je ponavljal in mu ni bilo konca. Ker seveda nisem želela živeti tako, da sem nekajkrat letno na zdravilih in dieti (indijski čaj se mi je zdel takrat blazno ogaben), sem že zelo zgodaj začela raziskovati katera hrana mi ustreza in kaj je tisto, kar mi povzroča težave.

Začela sem sama kuhati svojo hrano, raziskovati in se učiti o prehrani. Ob tem sem naredila tudi kar nekaj napak, veliko neokusnih poskusov jedi in kar nekaj zažganih ponev…  Skozi leta sem se naučila narediti izredno okusne jedi in sem izoblikovala življenjski slog, ki mi ustreza in s katerim lahko ohranjam svoje zdravje. V 15 letih se je ta prehranski in življenjski slog izkazal tudi za odlično “dieto”, ki to nikakor ni, saj nimam občutka, da se čemurkoli odrekam in nikoli ne stradam. Uživam v prav vseh okusih sveta. Jem, kar si želim. Najem se do sitega in obenem ohranjam svojo telesno težo.

Tako še danes spravim nase kavbojke iz osnovne šole. Pa takrat niso bile takšne stretch (elastične), kot se dobijo danes, ampak smo imeli tiste trde kavbojke, z visokim pasom… ?

Mojih 10 skrivnosti kako lahko jem vse, kar si želim, ne da bi se zredila:

1. Jem, kadar sem lačna

Verjetno si že slišala za pravilo, da po 18. uri zvečer naj ne bi jedla ničesar, sicer se lahko zrediš. No, jaz temu NE sledim. Preprosto sledim svojim občutkom in jem, kadar sem lačna. (In kdor me pozna, bo potrdil, da sem precej lačen človek. ?)

Načeloma poskušam pojesti večje obroke v dopoldanskem času, ker mi to najbolj ustreza. Popoldne grem ponavadi v fitnes ali imam kakšne druge aktivnosti, in ker mi je zelo težko telovaditi ali biti fizično aktivna s polnim želodcem, raje jem boj bogate obroke v prvi polovici dneva.

Po ajurvedi in kitajski tradicionalni medici je sicer dobro, če se vsaj približno držimo nekih ur prehranjevanja. V različnih delih dneva so naši organi različno aktivni. Po ajurvedi je naša prebava najmočnejša sredi dneva, okoli 12. ure. Takrat naš prebavni sistem nabolj učinkovito prebavlja hrano in tudi vsa hranila se takrat najbolje vgradijo v naše telo. Zato je ta čas najbolj primeren za največji obrok dneva.

Po kitajski tradicionalni medicini naj ne bi jedli ničesar po sončnem zahodu. Po mojem mnenju je v današnjem času temu zelo težko slediti. Posebno v zimskih mesecih, ko imamo na voljo le nekaj ur sončne svetlobe, je med vsemi opravki, ki jih imamo, težko pojesti vse obroke dneva. Jaz sem to sicer poskusila, a je bilo zame skoraj neizvedljivo. Če sem jedla nazadnje ob 16h (pozimi takrat zaide sonce) ali ob 18h, sem se velikokrat ponoči zbudila ZARADI lakote. Lažje funkcioniram, če lahko mirno spim, zato večerjo pojem kasneje, a ne tik pred spanjem, ker s preveč polnim želodcem tudi ne morem spati… ?

Nekoč so verjetno hodili tudi prej spat kot hodimo danes. Pozimi ni bilo toliko dela zunaj in zaradi pomanjkanja dnevne svetlobe, je bilo verjetno najbolj praktično iti prej spat. Danes, ko imamo elektriko in z umetnimi lučmi nimamo več pomanjkanja svetlobe, lahko delamo in smo pokonci dlje. Sigurno pa je koristno imeti urejen bioritem in ne pretiravati z bedenjem pozno v noč. Naši organi potrebujejo čas za obnovo in najbolje se obnovijo ponoči, ko spimo.

2. Ne jem, kadar nisem zares lačna

Sliši se preprosto, a velikokrat ni tako enostavno. Danes ne jemo več samo za preživetje, ampak v hrani tudi uživamo. Hrana je vir užitka in ob hrani se radi tudi družimo.

Verjetno se je že vsakomur kdaj zgodilo, da je posegel po čokoladici, ko je bil žalosten. V hrani čutimo tolažbo in lahko se zgodi, da poskušamo s hrano zapolniti neko čustveno praznino.

Čustva nas lahko izčrpavajo in zaradi tega čutimo večjo lakoto.

Na primer, jaz sem vedno ful lačna po kakšni zelo stresni situaciji. Potem čutim nenormalno lakoto in velikokrat bi pojedla več hrane, kot je v resnici potrebujem. Povrhu bi takrat jedla same nezdrave stvari. Takšne vzgibe je dobro prepoznati in jih reševati na drug način, ne s hrano. Meni najbolj koristi gibanje. Grem na sprehod, telovadim, pijem veliko vode, meditiram. Poskušam se umiriti in jem šele potem, ko sem se prepričala, da sem zares lačna. Ok, sliši se idealistično in vsi smo že kdaj grešili… ? Kljub temu, če se kdaj zgodi, da jemo zaradi čustvenega stresa, je to dobro ozavestiti in poiskati drug način reševanja čustvenih težav.

3. Uredila sem si prebavo

O tem neradi govorimo, a zelo pomembno je, da gremo na veliko potrebo vsak dan. Ja, prav ste prebrali, VSAK DAN! Sicer lahko tudi večkrat na dan… ? Idealno je, da hrana, ki jo zaužijemo, zapusti naše telo v nekem doglednem času. To je sicer zelo obširna tema, primerna za popolnoma novo objavo in sigurno bom še pisala o tem…

Z upoštevanjem nasvetov, ki jih omenjam v nadaljevanju tega članka, si lahko uredimo prebavo. Za dobro prebavo je pomembno, da jemo dovolj vlaknin, da dovolj pijemo, da se gibamo in da uredimo svojo črevesno floro (to so bakterije, ki živijo v našem prebavnem traktu ?).

Jaz sem se že tako navadila na to, da imam dobro prebavo, da se ne počutim več dobro, ko se stvari kdaj malo “zaštopajo” ali če nekoliko kasneje zapustijo moje telo… ? Zato, na primer, ne jem prav pogosto (navadne) pice. (Čeprav obožujem pico… ?) Vendar, bela moka + maščoba = beton. Če lahko ta kombinacija zaštopa vodovodni odtok v naši kuhinji, ima v našem črevesju verjetno isti učinek. Sicer bo to vsak zase vedel, ampak jaz se po pici vedno moram založiti z donatom… ? Za črevesje je veliko bolje, če izberemo pico s polnovrednim testom, z manj maščobe in več zelenjave,… o tem tudi v nadaljevanju…

4. Veliko pijem

Veliko in pogosto pijem čez dan. Ponavadi so po celi hiši moje šalice. Nasploh sem bolj žejni tip človeka in rada pijem veliko tekočine. Zraven sebe imam vedno skodelico čaja. Pa tudi tekočo hrano, juhe in smutije, imam raje kot gosto hrano. Čaji in juhe, od tega lahko preživim (vsaj nekaj dni). ?

Dnevno spijem vsaj 2-3 litre tekočine, ob nekaterih dnevih tudi več. Morda bi kdo vprašal: “A ne hodiš skoz lulat?” – Ja, hodim! ? Zna biti zoprno, če stranišče ni najbližje, ampak nekako sem se že uspela organizirati glede tega. Določeni napitki in čaji bolj spodbujajo izločanje tekočin kot drugi. Tudi topli napitki grejo hitreje iz organizma kot hladna voda. Kadar grem na pot, se smutijem in toplim napitkom izogibam, da me ne bi tiščalo na kakšnem mestu brez stranišča.

Danes verjetno že večina ve, da moramo veliko piti in ohranjati svoje telo hidrirano. S tekočino se izločajo tudi toksini iz našega telesa. Pa tudi, če želimo shujšati, je pomembna količina vode, ki jo spijemo. S tekočino v urinu se izloči tudi maščoba, ki smo jo pokurili, na primer pri vadbi v fitnesu. Kul, ne? Se mi zdi, da bomo zdaj vsi še več pili… ?

Druga stvar je, da tudi tekočina zaseda prostor v našem želodcu in lahko na ta način zmanjšamo občutek lakote, ali pa vsaj prestavimo naslednji obrok na malo kasneje.

5. V (skoraj) vse dam zelenjavo

Obožujem zelenjavo in sadje! Zakaj je to dobro in pomembno? Zaradi vitaminov, jasno, pa tudi zato, ker zelenjava in sadje (ter nasploh rastline) vsebujejo veliko vlaknin!

Vlaknine so izredno pomembne za našo prebavo. (Jap, malo večkrat bomo šli na stranišče… ?)

Zelenjava ima glede na svojo prostornino izredno malo kalorij. To pomeni, da tudi če se do sitega najemo zelenjave, smo verjetno pojedli zelo malo kalorij. Naš želodec je poln te nizkokalorične hrane (zelenjave), mi pa nimamo več občutka lakote. Ja, z zelenjavo se da ful shujšati… ? Zelenjave res ni potrebno omejevati in tudi, če čutiš malo lakote, je bolje pojesti celo skledo solate kot kos kruha z maslom… ali čips, krekerje ali {vstavi svoj priljubljeni prigrizek} ___________.

Tudi v brezgrešne sladice rada dajem zelenjavo. Buče so mi posebno všeč, ker v sladicah nimajo nobenega okusa po zelenjavi. Pa tudi korenje je zelo fajn v sladicah. V sladice nasploh paše zelenjava, ki je bolj sladkega okusa, ko je kuhana. Tako lahko sladice naravno sladkamo, jim dodamo več vlaknin, kalorične vrednosti pa ne povečamo tako zelo (smo rekli, da ima zelenjava ful malo kalorij…).

Potem, ko sem se pred približno 10 leti začela izključno vegetarijansko prehranjevati, je to pomenilo, da sem jedla veliko več rastlin. Rezultat je bil, da nikoli več nisem imela težav s prebavo. Vse se je uredilo, samo dovolj rastlin sem morala dodati v prehrano.

6. Izogibam se predelani hrani

Ko sem si začela sama pripravljati svojo hrano, se je moje zdravje in splošno počutje bistveno izboljšalo.

S predelano hrano imam v mislih vso industrijsko pripravljeno hrano. Naj bo to juha v vrečki, razni namazi, pudingi in sadni deserti, kruh, jedi iz toploteke ali zamrznjena pica. Morda se zdi praktično kdaj kupiti pripravljeno hrano, saj nam tako ni potrebno vedno skrbeti kaj bomo jedli. Pa tudi kuhati nam ni treba. Zdi se, kot da nam trgovci s ponudbo predelane hrane (ki po mojem mnenju zaseda dobrih 90% trgovskih polic) delajo uslugo, vendar je to velikokrat le medvedja usluga.

Industrijsko pripravljena hrana je skrbno in načrtno sestavljena tako, da čimbolje ustreza našim okuševalnim brbončicam in da nas zasvoji. Okusi, ki zasvojijo, so ponavadi popolno sestavljena mešanica maščob in sladkorjev. (Btw. Sladkor ni samo v sladkih jedeh, najdemo ga tudi v kislih kumaricah in salamah…) Ja, dejansko je za industrijsko predelano hrano celotna znanost kako narediti jedi čim bolj zasvoljive. Pridelovalci in predelovalci hrane bi namreč radi prodali čim več svojega izdelka in kaj je boljši način kot ta, da narediš ljudi odvisne od svojega produkta?

Ali veš, da se je ameriška industrija predelane hrane zgledovala po uspehu tobačne industrije v 20. stoletju? Naredi izdelek, ki zasvoji, pa se bo ta sčasoma prodajal sam od sebe…

Nuggetsi, zamrznjena pica, pudingi in sadni deserti nimajo prav veliko vitaminov, niti vlaknin, imajo pa visoko kalorično vrednost. Naše telo s tem dobi veliko kalorij, vendar zelo malo (ali skoraj nič) tega, kar v resnici potrebuje. Zdi se, da nas lahko ta hrana v trenutku zadovolji, vendar kljub temu, da smo pojedli veliko kalorij, bomo po vsej verjetnosti kmalu spet lačni. Za dobro delovanje naše telo potrebuje vitamine, minerale in druga hranila, in kadar mu kaj od tega manjka, nam to sporoča z lakoto. Kadar telesu nudimo vse kar potrebuje, tudi lakote ne bomo več čutili.

7. Odpovedala sem se sladkorju

V bistvu nikoli nisem preveč marala sladkih jedi, raje imam slano. Problem s sladkorjem danes je ta, da je v VSEJ hrani. Ne samo v sladkih jedeh, tudi v slanih, grenkih, pekočih… V kruhu, jogurtih, mesninah, vloženi zelenjavi… Povsod! Skriva se pod različnimi imeni, tako da velikokrat niti ne vemo, da jemo sladkor. (Še en razlog zakaj se je dobro izogniti predelani hrani.)

Sladkorju sem se odpovedala načrtno in zavestno. Za to je potrebna tudi precej močna volja, saj sladkor ZELO ZASVOJI. Odpovedavala sem se mu, ko sem ugotovila koliko dodanega sladkorja vsebujejo moji “zdravi kosmiči”, ki sem jih jedla vsak dan za zajtrk. Pa tudi, ko sem videla koliko sladkorja mesečno porabim, če sladkam čaj. In ko sem začela brati deklaracije predelanih živil. Ko sem v glavi preračunavala koliko sladkorja (in s tem nepotrebnih dodatnih kalorij) sem pojedla, ne da bi se zavedala, ga enostavno nisem več kupila.

O problemu s sladkorjem sem že pisala in bom še velikokrat… ? O tem kako različne vrste sladkorja vplivajo na nas lahko prebereš tukaj.

8. Jem brezgrešne sladice

Ko se odpovemo sladkorju, še vedno lahko uživamo v sladkih okusih! Brezgrešne sladice sem sicer začela jesti zaradi zdravja, ampak to je že popolnoma druga zgodba, vredna posebne objave.

Da bi naše telo ohranilo ravnovesje in s tem optimalno zdravje, moramo uživati vse okuse: sladko, slano, kislo, grenko, pekoče. Po kitajski tradicionalni medicini med sladke okuse ne spada bel sladkor, ampak živila sladkega okusa: žitarice, krompir, gomoljnata zelenjava, korenje, buče  in nekatero sadje. Iz teh naravnih sestavin lahko ustvarimo odlične brezgrešne sladice, ne da bi kdo pomislil, da smo v sladico podatknili kos buče. ?

Brezgrešne sladice so zame način prehranjevanja, ko nimam občutka, da bi se čemurkoli odpovedala. Ko si zaželim kaj sladkega, moram samo imeti na zalogi kakšno brezgrešno sladico. (Imam tudi takšne, ki se zmiksajo v 2 minutah, ko nam tako pade cuker, da je res krizna situacija… ?)

Morda se sliši kontroverzno, vendar verjamem, da s tem, ko jem brezgrešne sladice tudi uspešno ohranjam svojo telesno težo, saj se skoraj nikoli (ali res zelo redko) pregrešim s klasično sladico ali tablico čokolade.

9. Dnevno se gibam

Včasih me kdo prosi za nasvet glede vadbe za hujšanje. Za začetek, naj povem, da ni odvisno samo od vadbe. Jaz imam rada vadbe v fitnesu, ker mi je ta način gibanja všeč. Poleg tega vsak dan peljem psa na sprehod. Zame sta to dve meditativni dejavnosti, med katerima si prečistim misli.

Kot študentka sem eno leto vsak dan hodila peš na faks (pol ure tja, pol ure nazaj domov, plus še hoja po mestu…) in sem tisto leto precej shujšala, ne da bi se posebno trudila. Pa niti nisem bila pozorna na to kaj jem. Seveda, je vadbi dobro dodati še kakšne vaje z utežmi. S staranjem namreč naša mišična masa upada, mišice pa so velik porabnik energije. To pomeni, da več kot bomo imeli mišic, več kalorij bomo pokurili tudi v mirovanju. (Pa ne rabimo izgledati kot Arnold Schwarzenegger… ?)

V današnjem svetu je največji problem, da se zaradi načina življenja premalo gibamo. Naša telesa pa so narejena za gibanje. Ponavadi, ko me kdo, ki še nikoli ni telovadil (ali je telovadil nazadnje v osnovni ali srednji šoli), vpraša katera vadba je najboljša za hujšanje, odgovorim, da se naj ne obremenjuje z načinom vadbe, samo naj se ZAČNE gibati. Pa četudi je za začetek to “samo” vsakodnevni sprehod.

Gibanje pa ni pomembno samo zaradi porabe kalorij, ampak vpliva tudi na občutek lakote. Včasih, ko smo utrujeni, telo potrebuje dvoje (ali troje): hrano, kisik ali počitek. Če se premalo gibamo, bomo verjetno prej posegli po hrani. Telo bo zahtevalo vir energije (hrano), počitek ali kisik. Če namesto da bi pojedli tablico čokolade (ali kar celo Milko ?), gremo raje na sprehod ali na telovadbo, se bo želja po hrani zmanjšala. Kvečjemu bomo po telovadbi lačni iz pravega razloga: ker smo porabili veliko kalorij.

10. Pripravljena sem na spodrsljaje

V današnjem času se mi zdi največji izziv kako biti vedno pripravljen in jesti zdravo v vseh situacijah. Včasih enostavno nimamo časa, da bi kuhali. Čeprav jaz resnično ne kompliciram s pripravo obrokov. Jem zelo preprosto in imam obrok ponavadi pripravljen v 15 minutah (ali v 30 minutah, vendar imam potem hrane dovolj za 2 dni vnaprej).

Kaj pa na poti? Na pot ponavadi vzamem svojo hrano. Brezgrešne sladice so tudi zato super, ker jih je večina primernih za transport. In kaj, ko resnično nimam časa, da bi si karkoli pripravila in postanem lačna na poti, ali še huje: sredi trgovskega centra…? ? Najhuje je, ko gre človek lačen v trgovino… Ne delati tega! ?Ko grem lačna v trgovino, tudi jaz težko ostanem samo pri oddelku sadja in zelenjave… ? Velikokrat, ko smo na poti, posežemo po pekovskih izdelkih. Kruh je nekako logična izbira, ko si lačen. Jaz se temu izogibam. Na žalost, tudi kruh ni več to, kar je nekoč bil. Veliko bolje je, če ga spečemo sami. Raje ostanem na oddelku sadja in kupim nekaj banan, suhega sadja in oreščkov. Banane so ful dober nadomestek kruha. Potem pa, ne da bi se ozrla, šibam mimo kruha direktno na blagajno… ? Včasih se sicer zgodi, da vzamem kakšen kruhek, (nisem popolna…) ampak se potem ponavadi ne počutim dobro. Zato raje ostajam pri bananah.

Za konec…

Pa smo pri koncu. Bravo, če še vedno bereš! ?

Morda se ti zdi, da ne zmoreš narediti toliko sprememb naenkrat. Niti ti ni potrebno. Tudi, če se ti zdi, da kateri od nasvetov tebi ne bi ustrezal, je to popolnoma v redu. Različni smo si in najpomembneje je, da najdeš način, ki ti ustreza.

Teh navad nisem osvojila čez noč, ampak postopoma v zadnjih 15-20 letih. Kot ste lahko opazili iz celotnega mojega pisanja, glavni razlog za spremembe ni bil, da bi shujšala, ampak da bi bila zdrava, da bi se dobro počutila, da bi imela dovolj energije in da bi posledično lahko počela vse, kar si želim početi. To, da mi ni potrebno nenehno skrbeti glede tega ali se bom zredila, je samo stranski učinek.

Če misliš, da si premajhen, da bi naredil spremembo, poskusi spati v sobi s komarjem. 

Uspeh ni odvisen od tega ali naredimo veliko spremembo naenkrat. Pomembno je, da dnevno delamo majhne spremembe, ki nas korak za korakom privedejo do boljšega počutja, boljšega zdravja, idealne telesne teže in posledično tudi do bolj kvalitetnega življenja.

Upam, da ti je članek v kakršnemkoli smislu pomagal. Vesela bom tvojega komentarja, mnenja, izkušenj… 🙂