Se še spomnite te sladice iz otroštva? Pudingi so bili moja najljubša sladica, še posebno vanilijev. Zelo enostavno ga pripravimo tudi sami.
Puding. Kdo ni zrastel gor ob tej sladici? Pravzaprav, nekoč puding niti ni bil sladica, ampak smo ga imeli kar za zajtrk. Takrat smo ga kuhali iz vrečke, z navadnim mlekom in s precejšnjo dozo sladkorja. Ne ravno najbolj polnovreden obrok… 😏
Puding iz vrečke je sicer nekoliko boljši kot že pripravljeni puding v lončkih. Če ga skuhamo sami, lahko kontroliramo vsaj s kakšnim mlekom ga bomo skuhali in kako ga bomo sladkali.
Obstaja pa tudi boljša rešitev od pudingov v vrečki. Če ste kdaj pogledali na embalaži kakšna je sestava teh pudingov, ste verjetno opazili, da je to v glavnem škrob (in nekaj barvil in konzervansov…). S samim škrobom sicer ni nič narobe, je pa, podobno kot s sladkorjem, pomembno v kakšni obliki ga zaužijemo.
Škrob zaužit v obliki krompirja, riža, koruze ali buče, na telo deluje drugače kot škrob, ki smo ga izvlekli iz živil in zavrgli preostale dele rastline. Vsa rastlinska hrana, vse rastline so popolne točno takšne, kot jih je ustvarila narava. Takšne so za nas najbolj koristne.
Škrobnata živila imajo ponavadi višji glikemični indeks. To pomeni, da povzročajo večji porast sladkorja v krvi. Zaradi tega se škrobu izogibajo tudi sladkorni bolniki. Jaz sicer mislim, da se škrobnatim živilom ni potrebno odreči, pomembno pa je v kakšni obliki ga zaužijemo. Najboljše je v obliki polnovrednih živil, polnovrenih žit in zelenjave, ki vsebujejo tudi ostala hranila in vlaknine. Vlaknine v hrani pomagajo uravnavati nivo sladkorja v krvi. Tudi zato je toliko pomembneje, da škrob zaužijemo skupaj z rastlino.
Pomembno je tudi kako škrobnata živila pripravimo. S krompirjem je na primer možno celo shujšati. (Testirano in potrjeno! 😆) Če jemo kuhan krompir, ne pomfri, seveda… 😀 Kuhan krompir z endivijo ali radičem, pa bodo kilogrami šli navzdol. Pomfri (pečen v olju) ali pečen krompir s kosom piščanca ali dunajcem, pa bodo kilogrami šli navzgor… 😆
Kakorkoli, da se ne oddaljimo preveč od sladic… V tem receptu za vanilijev puding sem uporabila sveže mleto proseno moko, lahko pa uporabite tudi katerokoli drugo polnovredno moko. Pri proseni moki je posebno pomembno (to stalno ponavljam, pa še bom ponavljala, da se kdo slučajno ne “zezne”… 😆), da je moka SVEŽE MLETA. Prosena moka po mletju zelo hitro oksidira in začenja dobivati grenki priokus. Če nimate mlina za žita (kar predvidevam, da večina nima), si lahko proseno moko zmeljete tudi v mlinčku za kavo ali v blenderju.
Škrob v pudingu je tista sestavina od katere se puding strdi, ko se ohladi. Tudi puding s prosom se nekoliko strdi, ko se ohladi. Ker pa imamo tukaj precej manjšo količino škroba, ga lahko delno nadomestimo z želirnim sredstvom agar agar. (To so ene japonske alge… V redu je agar. 😉 Pa tudi ne vsebuje nobenih konzervansov…)
Doma pripravljen vanilijev puding ima bistveno več hranil od kupljenega v vrečicah (če tisti sploh ima kaj hranil…) in je popoln polnovreden obrok brez umetnih barvil, konzervansov in dodanega sladkorja.
V receptu sem pripisala tudi nekaj možnosti kako si ga lahko prilagodimo po svojih željah. Tukaj res ni omejitev, lahko smo kreativni… 😉
VANILIJEV PUDING
5 dcl riževega mleka (ali drugega rastlinskega mleka)
70 g sveže mlete prosene moke (ali druge moke)
4 razkoščičeni datlji
1 zrela banana (lahko nadomestimo z jabolkom ali pa izpustimo in po želji dodamo več datljev)
zrnca polovice vanilijevega stroka
0,5 čajne žličke agar agar želirnega sredstva
- Pripravimo dve posodici. V eni posodi zmešamo polovico riževega mleka (2,5 dcl), zrnca prave vanilije, zmečkano banano, razkoščičene datlje in agar agar. Postavimo kuhati.
- V drugi posodi zmešamo drugo polovico riževega mleka in proseno moko.
- Ko mleko, ki smo ga postavili kuhati, zavre, mu prilijemo mleko z vmešano proseno moko. Kuhamo 5-10 minut, dokler se ne zgosti.
- Kuhani puding zmiksamo v blenderju in ga prelijemo v kozarčke ali posodice.
- Puding se med ohlajanjem strdi. Serviramo ga s sveže iztisnjenim sadnim sokom ali s pretlačenim jagodičevjem.
Z veseljem slišim tudi od tebe! Svoje mnenje ali vprašanje napiši v komentarju. 😉
Zivjo! Ko pises o sveze mletih mokah; to pomeni, da kupis zito, v tem primeru proso, tisto navadno, ki ga kupimo v trgovini, ali kupujes ta zita kje drugje v kaksni drugi obliki?
Živjo, Irena! Tako je, kupim žito, v tem primeru proseno kašo (oluščeno, rumeno) in jo v mlinu za žita zmeljem v moko. V primeru, da takšnega mlina nimate, deluje tudi mlinček za kavo ali kakšen močan blender. Sveže mleto moko vam zmeljejo tudi na nekaterih kmetijah, pa v trgovini Mok’ca v Ljubljani (na tržnici Koseze) vam tudi pripravijo sveže mlete moke in tudi pošiljajo na dom.
Druga varianta pa je, da skuhate proso v mleku in ga potem zblendate ali zmiksate s paličnim mešalnikom. (Bom morala pripisati k receptu…)